Ravnanje z odpadki
Odpadki so gospodarsko pomembna surovina in lahko predstavljajo priložnosti za zelena delovna mesta. Pri ravnanju s komunalnimi odpadki je treba upoštevati hierarhijo ravnanja z odpadki – zmanjševanje količine, ponovna uporaba, recikliranje preostalih odpadkov in šele nato odlaganje na odlagališčih kot zadnja možnost. Višji okoljski standardi pri ravnanju z odpadki pomenijo več delovnih mest, četudi je glavni cilj preprečevanje njihovega nastajanja, ker se potem odpira več delovnih mest na področju raziskav in razvoja, ozaveščanja, informiranja in izobraževanja. Predstavljamo eno slovensko in eno tujo dobro prakso na tem področju, ki ponuja številne nadaljnje možnosti širitve zelenih delovnih mest.
Dobre prakse:
Praksa 1: Mreža centrov ponovne uporabe
Mreža centrov ponovne uporabe
Sedež podjetja: Center ponovne uporabe, d.o.o., SO.P., 2270 Ormož
www.centerponovneuporabe.si/centri-ponovne-uporabe
kontaktna oseba: dr. Marinka Vovk
Center ponovne uporabe v Rogaški Slatini je bilo prvo socialno podjetje tipa B v Sloveniji. Danes mreža centrov ponovne uporabe šteje 9 centrov na lokacijah Rogaška Slatina, Tepanje, Vojnik, Velenje, Kranj, Tržič, Trebnje, Ljubljana in Ormož, ki delujejo v okviru Centra ponovne uporabe (CPU) kot socialna podjetja. V slovenski mreži centrov ponovne uporabe je zaposlenih 16 oseb, od tega 7 iz ranljivih skupin: zaposlujejo težje zaposljive osebe in omogočajo usposabljanja, kar prispeva k socialni integraciji te ciljne skupine.
Dejavnost centrov ponovne uporabe je REUSE, gre torej za diagnostiko, inovativno obnovo in prenovo rabljene opreme in izdelkov, ki bi bili brez ponovne uporabe uvrščeni med kosovne odpadke, čeprav so funkcionalno še povsem uporabni. Izdelki ponovne uporabe se prodajajo po simboličnih cenah, kar prispeva k zmanjševanju socialnih razlik med prebivalstvom.
Centri REUSE oz. centri ponovne uporabe imajo pomemben učinek na širšo javnost v okoljskem osveščanju in širjenju zavedanja, da je planet Zemlja omejen z viri in da preprosto ne smemo vsega, česar ne potrebujemo več, odvreči med odpadke. Ker s v procesu priprave na ponovno uporabo izvajajo že skoraj izumrla obrtniška dela, se v centrih ponovne uporabe ohranjajo tudi določeni poklici. Številni brezposelni razpolagajo s poklici in izobrazbo, ki jih trg ne potrebuje, medtem ko so obrtniška dela vedno iskana in potrebna. Center ponovne uporabe tako prispeva k promociji socialnega podjetništva, spodbuja nastajanje lokalnih delovnih mest na deficitarnih področjih ter omogoča promocijo obrtnih poklicev, ki so v Sloveniji že skoraj izumrli.
Več o dobri praksi v analizi na strani 58.
Praksa 2: Flamski akcijski načrt preprečevanja nastajanja odpadkov
Public Waste Agency of Flanders (OVAM) – Flamska javna služba za ravnanje z odpadki, Mechelen, Belgija
www.ovam.be
kontaktna oseba: Henny De Baets, generalna tajnica
Javna agencija za odpadke (OVAM) preprečevanje nastajanja odpadkov opredeljuje kot temeljni cilj celostnega ravnanja z odpadki v regiji. Pristop je bil sprejet na nacionalni ravni in poskuša s pomočjo spodbud za podjetja, s priporočili za lokaln eorgane ter z dogovori s posameznimi ciljnimi skupinami potrošnike in podjetja ozaveščati o pomembnosti preprečevanja nastajanja odpadkov in jih usmeriti v izvajanje ukrepov. Poslanstvo OVAM na področju trajnostnega ravnanja z odpadki in materiali je:
• mapiranje in analiza materialnih ciklov s posebnim poudarkom na okoljsko škodljivih materialih;
• oblikovanje dejavnosti in ukrepov za izkoriščanje surovin in energije iz odpadkov;
• vzpostavljanje ukrepov in izvajanje kampanj za spodbujanje trajnostnih vzorcev potrošnje;
• promocija kakovosti produktov in proizvodnih procesov s poudarkom na snovni učinkovitosti, zmanjševanju nastajanja odpadkov in preprečevanju nevarnih odpadkov.
Zaradi uporabe odpadkov kot virov (surovin) se je na območjih, kjer OVAM izvaja programe preprečevanja in ponovne uporabe, bistveno povečala zaposljivost. Največ zaposlitev je prav na področjih preventive, kar prispeva k ZDM. V celotni mreži REUSE (ponovne uporabe odpadkov) je v Belgiji zaposlenih 60.000 ljudi, saj OVAM v načrtih prednostno zahteva zmanjševanje odpadkov in njihovo ponovno uporabo, kar prinaša nova delovna mesta.
V Sloveniji bi prav tako lahko sprejeli načrt za preprečevanje nastajanja odpadkov ter uvedli podobne ukrepe. Predvsem je zanimiv vidik izračuna finančnih koristi, ki izhajajo iz zmanjšanja količine odpadkov oziroma orodje za izračun finančnega bremena odpadkov. Dobro prakso je mogoče prenesti s podporo zelenih javnih naročil in s prevzemom obveznosti vračila za najrazličnejše materiale, s čimer se spodbuja odgovornost proizvajalcev. Dobra praksa je zanimiva za prenos predvsem zaradi partnerskega načina delovanja OVAM. V njihovi viziji je zapisana prioriteta, da svoje cilje dosegajo s partnerskim sodelovanjem in sporazumevanjem s ciljnimi skupinami. Tako vzpostavljajo medsebojno razumevanje in krepijo kapaciteto za trajnostno družbo.
Več o dobri praksi v analizi na strani 61.
